Prva pomoč pri poškodbi
hrbtenice
Na poškodbe vezi in zlom
vretenc moramo pomisliti zlasti
pri padcih na hrbet, glavo,
zadnjico in noge, pri močnih
udarcih v glavo ali neposredno v
hrbtenico pa poškodbe vratne
hrbtenice lahko povzročijo tudi
nenadni močni sunki glave.
Poleg natega in pretrganja
močnih medvretenčnih vezi lahko
pride do izpaha vretenca in
zloma telesa vretenca ali
koščenega loka oz. odrastkov
vretenc. Znaki in simptomi
poškodbe hrbtenice so lahko
prikriti, zato jih ne spoznamo
ali jih celo spregledamo, zlasti
če ima poškodovanec še druge
poškodbe ali kadar je
nezavesten. Pri vsakem
poškodovancu, ki je nezavesten
ali ima več poškodb, je zato
vedno potrebno ravnati tako, kot
da ima poškodovano hrbtenico!
Hrbtenjača je del osrednjega
živčevja. Ob poškodbah in
boleznih se odziva podobno kot
možgani, živčne korenine pa so
del perifernega živčnega
sistema, zato je dogajanje pri
poškodbah in boleznih podobno
kot pri živcih.
Prva pomoč
Pri prvi pomoči je nepomembno,
ali gre za izpah ali zlom
hrbtenice. Vedno, ko nismo
prepričani, da gre samo za zvin
hrbtenice, ravnamo, kot da gre
za težjo poškodbo. Potrebna je
imobilizacija, bolnik naj med
prevozom leži. Vedno
imobiliziramo vrat s trdo
opornico ali oporami za glavo
(na transportnih nosilih). Za
imobilizacijo trupa se v
Sloveniji uporabljajo vakuumske
opornice.
Poškodovancev iz vozil
ne izvlečemo sami, razen kadar
so neposredno ogroženi (npr.
požar, utopitev). Pred
izvlečenjem jim moramo
imobilizirati vrat in trup,
navadno imajo ustrezno opremo
reševalci. Reševanje iz vozil je
danes natančno in dobro
načrtovano delo za izurjene, saj
se po določenih postopkih vozilo
dobesedno razgradi okoli
poškodovanca, tako da ne pride
do dodatnih poškodb.
Bolnike s poškodbo hrbtenice
prevažamo imobilizirane leže v
ustrezno zdravstveno ustanovo
(bolnišnico). Zato vedno
pokličemo tel. 112 in počakamo,
da prevoz opravijo reševalna
vozila!
V primeru, da se nezgoda zgodi
na odročnih krajih, aktiviramo
Gorsko reševalno službo oz.
prav tako pokličemo tel. 112.
|